Voda ima spomin, zavest in sposobnost transformacije. O kloru, živi vodi, pravilni hidraciji in duhovnih dimenzijah najpreprostejšega elementa.
Maja Kresnik · ~8 min branja
Če bi vas vprašali po medijih za skladiščenje in prenos informacij, bi le redko kdo pomislil na vodo. Kljub njeni vseprisotnosti in dragocenosti vemo o njej zelo malo. Iz modernih raziskav je povsem jasno, da ima voda spomin. In da informacije ne le skladišči, temveč tudi prenaša. Je živa, ima zavest in razne (še nepojasnjene) lastnosti transformiranja.
To področje je prvi sistematično raziskoval Masaru Emoto, ki je vodo izpostavljal različni glasbi, sporočilom in okoljem ter z zamrzovanjem opazoval tvorbo vodnih kristalov. Ob "lepih" frekvencah so bili kristali čudoviti, pravilnih simetričnih oblik; ob "grdih" pa nepravilni, porušeni, deformirani. Njegovo delo so nadaljevali mnogi, med njimi Veda Austin – njena odkritja so resnično fascinantna (facebook.com/waterresearcher).
Klor je izjemno učinkovito dezinfekcijsko sredstvo, ki razkuži tudi naš mikrobiom – kožni, ustni, črevesni. In to nikakor ne more biti dobro. Dezinfekcijo preživijo le najbolj "trdožive" bakterije (MRSA ipd.), medtem ko vse koristne – tiste, ki skrbijo za ravnovesje in nam omogočajo vsrkavanje hranil – sproti pobijamo s klorirano vodo.
Za čiščenje klora in drugih nečistoč obstaja kar nekaj rešitev:
Neživa voda – vodovodna, klorirana, ki jo po kilometrih cevi poganjajo črpalke – ima pomanjkanje koloidov in anionskega vodika, ki je primarno gorivo vseh celic. A voda ima srečo sposobnost delne transformacije, ki jo krepimo z namero.
Sem velika zagovornica uživanja čiste izvirske vode. Taka voda je živa in strukturirana, zato jo naše telo sprejme in uporabi drugače. In izvirov je v naši prelepi deželi res veliko – tudi zdravilnih.
Vsa živa voda v naših telesih je strukturirana: v obliki, na katero se vežejo hranila za transport v celice in odpadki za transport iz njih. Za hidracijo celic ni pomembno le, koliko vode spijemo, ampak kako se absorbira. Za najboljšo absorpcijo potrebujemo vodo v koloidni obliki – telo jo izdela samo, če ima sestavine: živo vodo in minerale.
Lahko mu pri tem pomagamo – recimo s kozarcem tople slane vode na tešče ali vode z medom in limono. Več o celični hidraciji sijajno piše Jana Hudernik v skupini Samoozdravitvena moč telesa.
Naloga želodca je, da vso tekočino in hrano najprej segreje na delovno telesno temperaturo. Za to segrevanje gre veliko energije. Zato mu delo olajšamo, če pijemo vodo vsaj sobne temperature ali toplejšo.
Večje količine vode vedno pijemo na prazen želodec. Če pijemo ob jedi ali po njej, bomo vsebino želodca razredčili in s tem zaustavili prebavo – odtod napenjanje, manko energije in neprijetni občutki. Glavnina absorpcije vode se vrši v tankem črevesju; želodec jo le ogreje.
Absorbiramo pa jo tudi med kopanjem – to si velja zapomniti (kaj dodajamo kopelim; morska voda je absolutna prvakinja). Torej: mlačno pitno vodo imejmo vedno v bližini in jo pijmo pred jedjo ali vsaj 2 uri po njej.
Poleg materialnih vidikov (zdravje, mikrobiota, hidracija, bioenergija …) so pogosto prezrte duhovne dimenzije vode. O tem ozavešča Maria Ana Kolman, ki pravi:
"Eno je kemijska analiza vode, drugo pa je njen informacijski zapis. Voda lahko informacije sprejema in oddaja. Učinki na morfologijo – celice, organe in tkiva – so različni glede na kakovost vode oziroma njene informacije."
To je razlog, da se različnim izvirom vode pripisujejo različni učinki. Voda ima 18. januarja zvečer in 19. januarja do poldneva resnično močan energijski potencial. Znanstvene študije potrjujejo, da voda sprošča energijski potencial usmerjeno in po potrebi – ob zajemanju vode iz izvira zadošča hvaležnost in radost, ne potrebujemo prošenj ali dopovedovanj, kaj naj naredi v telesu.
Voda, ki jo zajemamo v izvirih vsakih 27 dni, deluje kot sveta voda: krepi ali vrača zdravje, vzpostavlja red v organizmu in prinaša pravilno informacijo.
"Težko si je zagotoviti zadostno količino svete vode za ves mesec, zato priporočam, da jo prve dni piješ vsaj po liter na dan, potem pa jo le dodajaš običajni vodi. Zadošča že nekaj kapljic – steklenico pretresemo 48-krat (stara alkimistična tehnika, ki jo je povzela tudi homeopatija). Zdravilna moč vode tako dobi maksimalno moč." – Maria Ana Kolman. Več na zazdravje.net.
Vodo lahko reprogramiramo – s polno zavestjo in namero spremenimo njene lastnosti tako, da nam je bolj podporna. In to je izmerljivo z nihalom. Delim preprost protokol (avtor Vedran Mikuličić), ki je le eden od načinov – zaleže vsak blagoslov, narejen s polno zavestjo:
Karkoli ti ustreza – važna je namera. Takšna voda prav zares spremeni svoje lastnosti.